Glasbeni pedagogi na Glasbeni šoli Nova Gorica si prizadevajo za organizacijo številnih ob šolskih dogodkov, ki dopolnjujejo učni program. S tem želijo učencem pokazati vso lepoto glasbenega izvajanja, zlasti s tem krepijo samozavest za nastope in odpirajo vpogled v nove izrazne poti, razrahljajo tremo in pokažejo, da je improvizacija ne samo kreativno početje, ampak tudi izredno zabavno, če se ji prepustiš.

Profesor saksofona Boštjan Simon je na šolo povabil uveljavljenega tolkalca Zlatka Kaučiča, ki je znan po svoji izvirnosti s tehtnim umetniškim opusom. O dogodku je pisala pianistka Ingrid Mačus, profesorica in korepetitorka.

“Novogoriška glasbena šola vseskozi bogati kulturno življenje mesta. Otroci znanje in veselje do glasbe prenašajo v  njihova domača okolja, kar je najlepši rezultat dobrega dela učiteljev. Enako pomembno pa je zavedanje o okolju in tukajšnjih ljudeh, ki lahko mladim goriškim glasbenikom govorijo iz izkušenj in predanosti umetnosti. V tem oziru bi bilo skoraj nemogoče zaobiti improvizirano glasbo, ki odmeva na goriškem. O tem širokem polju možnosti sta  spregovorila Zlatko Kaučič in Boštjan Simon, goriška glasbenika in učitelja.

Kaj pravzaprav potrebujemo, da se lahko ukvarjamo z glasbo? S tem vprašanjem so otroci začeli razmišljati o glasbi na delavnici. Srečanje s svobodo znotraj glasbe je pomembna izkušnja, s katero so glasbeniki ustvarili zgodovino. Izbrane prelomne trenutke je predstavil profesor saksofona, Boštjan Simon, ki je bil tudi pobudnik te delavnice. Za marsikaterega učenca je ta odprla vrata v nekaj povsem novega, nekateri pa so že suvereno improvizirali.  Kako sploh zveni moja glasba? S tem vprašanjem bo morda kdo od udeležencev začel zvočno raziskovanje.

Do lastnega glasu pa ne pridejo vsi. Kaučič pravi, da svojo glasbo lahko odkrije le tisti, ki bo ljubil življenje, bo opazoval ljudi okrog sebe – slabe in dobre- in se bo na svoj način skušal vključiti v to okolje.”