Prvi letošnji tematski koncert, ki se je v koncertni dvorani naše šole odvil v sredo, 23. oktobra, ni bil zgolj glasbeni dogodek, temveč tudi odlična priložnost, da se poglobimo v bogato slovensko kulturno dediščino.
Letos smo cikel nastopov poimenovali po primorski ljudski pesmi Pa se sliš’, ki nas v besedilu vabi, da pozornost usmerimo v tisto melodijo, ki seže daleč v prostoru, v času in nenazadnje globoko v nas samih. Vsa tista glasba, ki odzvanja iz stoletja oddaljenih časov in tista, ki se je pravkar porodila v mislih mladega skladatelja, pa je nastala iz iste moči, ki nas kot ljudi poveže z naravo in celotnim stvarstvom – iz ustvarjalnosti. Ta moč je gnala in žene veliko ustvarjalcev v našem prostoru, med njimi dva, katerima smo se poklonili ob pomembnem jubileju: 180. obletnici rojstva Simona Gregorčiča in 110. obletnico rojstva Rada Simonitija.
Cellofest Ljubljana 2024, že peti po vrsti, je ponovno združil mlade violončeliste iz vse Slovenije. Med njimi so tudi naši talentirani učenci, ki so se v dneh od 18. do 20. oktobra udeležili intenzivne delavnice pod vodstvom priznane pedagoginje Ksenije Trotovšek Brlek.
Tradicionalna delavnica za najmlajše violončeliste
Od druge izvedbe Cellofesta dalje je 3-dnevna delavnica za najmlajše violončeliste postala stalnica. Letos so se je udeležili: SaraRosa, Julija Gabrijelčič, Luka Obidič, Luka Sitar in Brin Bovcon. Pod mentorstvom naše profesorice Petre Vodopivec so se intenzivno pripravljali na delavnico, kjer so pod vodstvom prof. Ksenije Trotovšek Brlek in njenih mentorjev pomočnikov obogatili svoje znanje in izpilili svoje nastope.
Zaključni koncert: Plesne oblike v glasbi skozi stoletja
V nedeljo, 20. oktobra, je bil vrhunec delavnice zaključni koncert. Mladi glasbeniki so navdušili občinstvo z izvedbo 18 skladb v priredbah za orkester violončel. Na odru se je zvrstilo kar 93 violončelistov različnih starosti, ki so s svojim skupnim nastopom ustvarili nepozaben dogodek.
Ponosni na naše učence
Ponosni smo na naše učence violončela, ki so s svojim talentom in prizadevnostjo prispevali k uspehu koncerta. Čestitamo jim za izjemen nastop in se zahvaljujemo njihovi mentorici, profesorici Petri Vodopivec, za uspešno pripravo.
Glasbena šola Nova Gorica je v dneh 15. in 16. oktobra 2024 gostila 44. skupščino Zveze slovenskih glasbenih šol. Dogodek je združil številne strokovnjake s področja glasbene vzgoje iz vse Slovenije, ki so se v dveh dneh posvetili aktualnim temam in izzivom sodobnega glasbenega šolstva.
Skupščina se je začela z uvodnim nagovorom ravnatelja novogoriške GŠ, g. Vladimirja Čadeža in nastopom, ki so ga s svojimi mentorji pripravili učenci gostujoče šole. Sledile so razprave o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo glasbeno vzgojo v Sloveniji. Udeleženci so imeli možnost izmenjati izkušnje, spoznati nove ideje in se povezati s kolegi iz drugih glasbenih šol.
Posebej zanimiva je bila delavnica, ki sta jo pripravila predstavnika Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, g. Jože Rajk in ga. Jadranka Zupanc ter motivacijsko predavanje g. Aljoše Bagole o tem, kako biti v redu, o nepričakovanih vplivih na naše počutje, odnose in samopodobo.
Dogodek je fotografiral Foto atelje Pavšič Zavadlav.
Glasbena šola Nova Gorica se zahvaljuje vsem udeležencem, predavateljem in sodelavcem, ki so pripomogli k uspešni izvedbi 44. skupščine Zveze slovenskih glasbenih šol.
Koncert Pihalnega orkestra na otvoritveni slovesnosti Festivala R.o.R, v sodelovanju z zavodom BridA in občino Nova Gorica, 3. oktobra 2024
Letošnji R.o.R festival je bil bogat z raznolikimi umetniškimi izrazi, a posebno mesto v programu je zagotovo imel nastop Pihalnega orkestra Glasbene šole Nova Gorica. Kljub neprijaznemu vremenu so mladi glasbeniki pod vodstvom maestra Armanda Mariuttija s svojo strastjo in energijo ustvarili pravo glasbeno poslastico.
Prebudili so Marsovo atmosfero in poskrbeli za nepozabno doživetje za vse prisotne. Njihova glasba je bila kot svež veter, ki je pregnal sive oblake in razveselil srca občinstva. Med skladbami kot so Also Sprach Zarathustra (R. Strauss, arr. R. P. A. Cabofigue), The marches of J. Williams (J. Williams, arr. J. Vinson), Carmina Burana – Fortuna Imperatrix Mundi (C. Orff, arr. J. Bocook), Return of the Vikings (B. Appermont) in Pirates of the Caribbean Medley (K. Badelt, arr. K. Morita) je bila tudi skladba Mars (G. Holst, arr. J. Vinson), pripravljena posebej za ta dogodek.
Orkester je s svojim nastopom dokazal, da je glasba univerzalni jezik, ki povezuje ljudi in presega vse meje. Hvala Pihalnemu orkestru za nepozaben koncert in R.o.R festivalu za priložnost, da smo bili priča temu čudovitemu dogodku.
V ponedeljek, 30. oktobra, se je v koncertni dvorani naše šole odvil prvi javni – otvoritveni koncert sezone na Glasbeni šoli Nova Gorica.
Tematski večer je bil posvečen dvema skladateljema, rojakoma. Radu Simonitiju, katerega 110. obletnico rojstva smo praznovali 15. maja in Pavlu Merkuju, ki je umrl 20. oktobra pred desetimi leti in je priredil mnogo ljudskih rezijanskih ter beneških pesmi.
Na programu so bile pesmi na besedila Srečka Kosovela in Karla Destovnika – Kajuha.
Koncert je organizirala Karin Luin, profesorica klavirja na naši šoli, pela je naša profesorica petja Marjetka Luznik Brezavšček z gostoma Nado Tavčar in Janom Veljakom. Ob klavirju jih je spremljala Karin Luin.
14. septembra so učenci Glasbene šole Nova Gorica sodelovali v kulturnem programu SOLKANSKEGA PRAZNIKA 2024, ki se je odvijal na pokritem kotalkališču na Karavli v Solkanu. Nastopili so učenci flavte, fagota, harmonike in petja.
Na družabnem srečanju po kulturnem programu je sodelovala tudi skupina Lovelorn, mlada pop rock zasedba iz Nove Gorice, ki jo sestavljajo vokalist in basist Marko Čadež Mačkić, kitarista Jure Ipavec in Maj Špacapan, bobnar Jaka Podgornik, klaviaturist Miha Spačal ter spremljevalna vokalistka Eneja Štemberger, sedanji in nekdanji učenci Glasbene šole Nova Gorica.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila dolgoletna učiteljica na Glasbeni šoli Nova Gorica, Alojzija Peršič. S svojim vestnim in zagnanim pedagoškim delom, je v letih od 1957 do 1980, veliko pripomogla k razvoju in ugledu šole.
4. tematski koncert – Glasba slovenskih skladateljev Koncertna dvorana Glasbene šole Nova Gorica, 16. 2. 2024
Nastopajoči učenci na koncertu Glasba slovenskih skladateljev s svojimi učitelji in organizatorji dogodka.
Ni naključje, da je na plakatu za ta koncert prav Jakob Petelin Gallus, ki je v času renesanse postavil slovensko zborovsko glasbo na zemljevid evropske glasbe in tako pomembno mesto ima v zborovski glasbi še danes. In ni naključje, da smo slovenski glasbi posvetili koncert le dober teden po slovenskem kulturnem prazniku.
Nastop je začela violistka Sara Gregorič z delom ajdovske skladateljice, Barbare Grahor Vovk.
Čeprav je nastop solopevke Mance Brezavšček Trampuž odpadel nekaj besed o Benjaminu Ipavcu. Živel in deloval je v Gradcu, s svojimi skladateljskimi zgledi je vplival na glasbo v domovini in jo dvignil na višjo umetniško raven. Obogatil jo je s samospevi in drugimi pesmimi na besedila slovenskih skladateljev. Njegova dela so bila deležna številnih pohval. O njegovih pesmih je zapisano: »On ni samo izurjen umetnik in neizmerno bogat v svojih napevih, temveč tudi vedno naroden.« Vsem je dobro poznana njegova Slovenec sem, tako je mati d’jala.
Glasbena zgodovina vedno hodi v koraku s splošno zgodovino. V njej se zrcalijo dogodki časa, v katerem je nastajala. Glasba naše preteklosti je bila odraz zahodno-evropskih kultur. Le-ta se je spremenila v času romantike oziroma v času po marčni revoluciji leta 1848. Takrat se je začela prebujati narodna zavest in s tem težnja po ustvarjanju preproste glasbe, ki bi bila razumljiva širši množici ljudi. Ljudska glasba je postala kasneje temelj za ustvarjanje umetne glasbe.
Marjana Kozino sta izvedli Enja Žnidaršič in Ema Kokoravec, slovensko ljudsko Lisička je prav zvita zver je zaigrala Mia Kobal, Nasredin in osel kitaristka Lara Jug.
Slovenski skladatelji so pomembni za slovensko glasbeno kulturo zaradi njihovega prispevka k raznolikosti in bogastvu glasbenega ustvarjanja. Skozi zgodovino so ustvarjali dela v različnih obdobjih in slogih, ki odražajo duh časa ter kulturno identiteto slovenskega prostora. V nadaljevanju programa še dva primorskega skladatelja: Hrabroslav Volarič, doma iz Kobarida, je pisal vokalno in klavirsko glasbo. Marko Čadež Mačkić je izvedel njegovo Ne žaluj, Matevž Podbersič je zapel Oj, rožmarin. Bojan Glavina je klavirski pedagog in skladatelj. S skladanjem se je začel ukvarjati iz želje, da svojim učencem napiše skladbo, ki jim bo pisana na kožo. Takšno, s katero bi skozi zabavo napredovali pri klavirski igri. Tako so njegove skladbe, zlasti ko gre za otroški in mladinski opus, melodično in harmonsko zelo privlačne, igrive, opisne in otrokom lahko razumljive. Njegovo skladbe Rajanje v G-duru je izvedla Pia Polanec Cipot.
Med neštetimi sonci brezmejnost zveni, nešteto je barv v tišini galaksij. Vesolje-neštetost, ki v večnost živi, Vesolje-neštetost neskončnih dimenzij.
Violončelistki Ana Klanjšček in Angela Vezjak sta se predstavili s skladbo Scherzino, s katero bosta tudi tekmovali. Flavtistka Naomi Eliza Košuta je zaigrala Puciharjevega Delfina, Brina Bažato pa je s flavto pričarala Lunino vrnitev, Angela Vezjak pri klavirju je zaigrala Spomin v modrem.
V zadnjem delu koncerta je kitarist Filip Forca zaigral skladbo Pravljica za Mihca, violinistka Eleonora SlugaSonato in modo antico in Preludij,Krištof Bremec skladbo Istanbul.
Jutro se razsvita kot nežna, ubrana, čudežna suita!
Rahlo odpira cvetove, mehko odstira glasove, kot Orfej privablja k sebi Sonca svetle duhove. S ščebetom odčaranih ptic prebujenemu svetu odpeva in ne da bi vedel kdaj, izzveni v suito Dneva. (pesem Jutro Bine Štampe Žmavc iz knjige Nebeške kočije)
