Tematski koncert 23. 1. 2024
V celoti objavljeno besedilo predstavljeno na koncertu
Bilo je v davnih časih, ko so bile poti med reko Rabo in Muro še prašne, jeseni blatne, pozimi pa komaj prehodne. Gospodje so po njih potovali s konji, kmetje s kravjimi vpregami, siromaki pa peš. Vsi pa so na njih srečevali goslarja Guštija in plesalko Zaliko, saj nista imela doma, zato sta bila ves čas na poti. Potovala sta od križišča do križišča, od vasi do vasi, od mesta do mesta, in prinašala med ljudi veselje. Ustavljala sta se na trgih in sploh vsepovsod, kjer so jima želeli prisluhniti. Prav od srca sta kdaj zaigrala in zaplesala tudi v samotni ravnici, kjer so se z njima poveselile le živali. Saj, vsak, ki je kdaj slišal in videl njuno umetnost, jima je želel znova prisluhniti. Ta odlomek iz pravljice Zalika in Gušti Ferija Lainščka prikazuje, kako sta bila glasba in gib že od nekdaj močno povezana. Zlasti sta v tesni povezanosti gib in ritem. Ritem je gibanje, je v naši naravi. Z gibom pa lahko izrazimo vse glasbene značilnosti.
Naj vas najprej popeljemo v čas francoske baročne glasbene tradicije.
Menuet in rigaudon sta stara francoska plesa, ki sta hkrati tudi glasbeni obliki. Rigaudon je živahen ples, medtem ko je Menuet bolj plemenit in počasen. Ime menuet izvira iz francoske besede menu, kar pomeni majhno ali nežno. Bil je sestavljen iz elegantnih korakov in je bil običajno del formalnih plesnih zaporedij na dvorih. Razvil se je tudi v samostojno glasbeno obliko. Oba sta imela pomembno vlogo v zgodovini plesne in glasbene umetnosti. Pogosto sta bila vključena kot stavka v glasbenih suitah, ki so bile priljubljene v baročni in klasični glasbeni tradiciji, vendar so se pojavljale tudi v poznejših obdobjih. Običajno so vsebovale različne plesne oblike, kot so alemande, sarabande, gigue in prav tako rigaudon ter menuet. Vsak posamezen ples v suiti ima svoje značilnosti, ritmične vzorce in čustveni ton, kar daje celotni suiti raznolikost in kontrast. Nekateri skladatelji so tudi v kasnejših obdobjih vključevali ali se navezovali na starejše plese kot del svojih kompozicij.
GLASBA 1 – 4
V 18. in 19. stoletju so na evropskih dvorih in v družbenih krogih zelo radi plesali na ritme valčka. Ta ples je prinesel revolucionarne spremembe v plesno kulturo tistega časa, saj je nadomestil bolj formalne plese, kot je bil menuet. V ples je vnesel vrtenje in krožne gibe, ki so plesalcem omogočali večjo svobodo gibanja. Poleg svoje elegantne plesne oblike je valček pomembno vplival na glasbeno gradnjo in postal klasična glasbena oblika. Še danes je priljubljen na plesnih prireditvah in ostaja simbol elegance in družabnosti.
Trem valčkom, ki jih bomo slišali v nadaljevanju, sledi še tarantela, tradicionalno italijanski ples, ki se je pojavil v različnih oblikah v številnih umetniških delih, vključno s klasično glasbo. Številni skladatelji so vključili tarantelo v svoje skladbe ali ustvarili kompozicije, ki so bile navdihnjene s tem plesom.
GLASB 5 – 8
Polka v klasični glasbi označuje glasbeno obliko, ki je običajno vključena v okvir klasičnega repertoarja. Ta vrsta polke se razlikuje od tradicionalne ljudske polke in je napisana v uradnem notnem zapisu. Umetelne polke so bile priljubljene v 19. stoletju, med obdobjem romantike, in so jih ustvarili številni znani skladatelji. So del bogate dediščine klasične glasbe in predstavljajo zanimiv preplet klasičnega sloga s plesno in živahno naravo polke.
Indijanski ples, Ples v maskah in Ples komarjev so naslovi, ki nakazujejo na glasbo z različnimi temami in vzdušji. Skozi zvočno sliko nam bodo prikazali plesno gibanje z različnih prizorišč.
GLASBA 9 – 14
Mazurka je glasbena oblika, ki izvira iz Poljske, in se pogosto pojavlja tudi v klasični glasbi. Mazurke so bile priljubljene v 19. stoletju in so postale posebej povezane s poljskim skladateljem Frédéricom Chopinom. Pogosto so prepletene s čustvenostjo, liričnostjo in temperamentom. Izvorno so ljudska glasbena oblika, povezana s poljsko ljudsko glasbo. Chopin je prenesel to ljudsko tradicijo v klasični svet in jo obogatil s svojim izraznim slogom. Slišali bomo Mazurko, op. 16, za flavto in klavir skladatelja Franza Dopplerja. Sledi Gopak, ukrajinski ples, ki je preko Musorgskega in drugih skladateljev našel svoje mesto tudi v ruski klasični glasbi. Ta preplet kultur in vplivov je značilen za mnoge glasbene tradicije v vzhodni Evropi.
GLASBA 15 – 16
Naše popotovanje po oblikah plesne glasbe zaključujemo s sodobnejšo glasbo. Bossa nova, kot glasbena zvrst, je bolj povezana s popularno in ljudsko glasbo ter jazzom kot s klasično glasbo. Vendar pa so nekateri skladatelji in izvajalci vključevali elemente bossa nove ali se navdihovali v njenih značilnostih v svojih klasičnih skladbah. Torej si najprej privoščimo ščepec bossa nove v variacijah na temo poljske ljudske pesmi Gostje prihajajo, domov pa vas bo s prijetnim odmevom v ušesih pospremila legendarna Slakova pesem Čebelar.
GLASBA 17-18
Hvala, da ste se nam pridružili na našem glasbeno plesnem sprehodu. Vabljeni tudi na naše prihodnje nastope. Hvala vsem in čestitke za lep nastop!
