4. tematski koncert – Glasba slovenskih skladateljev
Koncertna dvorana Glasbene šole Nova Gorica, 16. 2. 2024
Ni naključje, da je na plakatu za ta koncert prav Jakob Petelin Gallus, ki je v času renesanse postavil slovensko zborovsko glasbo na zemljevid evropske glasbe in tako pomembno mesto ima v zborovski glasbi še danes. In ni naključje, da smo slovenski glasbi posvetili koncert le dober teden po slovenskem kulturnem prazniku.
Nastop je začela violistka Sara Gregorič z delom ajdovske skladateljice, Barbare Grahor Vovk.
Čeprav je nastop solopevke Mance Brezavšček Trampuž odpadel nekaj besed o Benjaminu Ipavcu. Živel in deloval je v Gradcu, s svojimi skladateljskimi zgledi je vplival na glasbo v domovini in jo dvignil na višjo umetniško raven. Obogatil jo je s samospevi in drugimi pesmimi na besedila slovenskih skladateljev. Njegova dela so bila deležna številnih pohval. O njegovih pesmih je zapisano: »On ni samo izurjen umetnik in neizmerno bogat v svojih napevih, temveč tudi vedno naroden.« Vsem je dobro poznana njegova Slovenec sem, tako je mati d’jala.
Glasbena zgodovina vedno hodi v koraku s splošno zgodovino. V njej se zrcalijo dogodki časa, v katerem je nastajala. Glasba naše preteklosti je bila odraz zahodno-evropskih kultur. Le-ta se je spremenila v času romantike oziroma v času po marčni revoluciji leta 1848. Takrat se je začela prebujati narodna zavest in s tem težnja po ustvarjanju preproste glasbe, ki bi bila razumljiva širši množici ljudi. Ljudska glasba je postala kasneje temelj za ustvarjanje umetne glasbe.
Marjana Kozino sta izvedli Enja Žnidaršič in Ema Kokoravec, slovensko ljudsko Lisička je prav zvita zver je zaigrala Mia Kobal, Nasredin in osel kitaristka Lara Jug.
Slovenski skladatelji so pomembni za slovensko glasbeno kulturo zaradi njihovega prispevka k raznolikosti in bogastvu glasbenega ustvarjanja. Skozi zgodovino so ustvarjali dela v različnih obdobjih in slogih, ki odražajo duh časa ter kulturno identiteto slovenskega prostora. V nadaljevanju programa še dva primorskega skladatelja: Hrabroslav Volarič, doma iz Kobarida, je pisal vokalno in klavirsko glasbo. Marko Čadež Mačkić je izvedel njegovo Ne žaluj, Matevž Podbersič je zapel Oj, rožmarin. Bojan Glavina je klavirski pedagog in skladatelj. S skladanjem se je začel ukvarjati iz želje, da svojim učencem napiše skladbo, ki jim bo pisana na kožo. Takšno, s katero bi skozi zabavo napredovali pri klavirski igri. Tako so njegove skladbe, zlasti ko gre za otroški in mladinski opus, melodično in harmonsko zelo privlačne, igrive, opisne in otrokom lahko razumljive. Njegovo skladbe Rajanje v G-duru je izvedla Pia Polanec Cipot.
Med neštetimi sonci brezmejnost zveni,
nešteto je barv v tišini galaksij.
Vesolje-neštetost, ki v večnost živi,
Vesolje-neštetost neskončnih dimenzij.
Violončelistki Ana Klanjšček in Angela Vezjak sta se predstavili s skladbo Scherzino, s katero bosta tudi tekmovali. Flavtistka Naomi Eliza Košuta je zaigrala Puciharjevega Delfina, Brina Bažato pa je s flavto pričarala Lunino vrnitev, Angela Vezjak pri klavirju je zaigrala Spomin v modrem.
V zadnjem delu koncerta je kitarist Filip Forca zaigral skladbo Pravljica za Mihca, violinistka Eleonora Sluga Sonato in modo antico in Preludij, Krištof Bremec skladbo Istanbul.
Jutro se razsvita kot nežna, ubrana, čudežna suita!
Rahlo odpira cvetove, mehko odstira glasove,
kot Orfej privablja k sebi Sonca svetle duhove.
S ščebetom odčaranih ptic prebujenemu svetu odpeva
in ne da bi vedel kdaj, izzveni v suito Dneva.
(pesem Jutro Bine Štampe Žmavc iz knjige Nebeške kočije)
