Koncert Pihalnega orkestra na otvoritveni slovesnosti Festivala R.o.R, v sodelovanju z zavodom BridA in občino Nova Gorica, 3. oktobra 2024

Letošnji R.o.R festival je bil bogat z raznolikimi umetniškimi izrazi, a posebno mesto v programu je zagotovo imel nastop Pihalnega orkestra Glasbene šole Nova Gorica. Kljub neprijaznemu vremenu so mladi glasbeniki pod vodstvom maestra Armanda Mariuttija s svojo strastjo in energijo ustvarili pravo glasbeno poslastico.

Prebudili so Marsovo atmosfero in poskrbeli za nepozabno doživetje za vse prisotne. Njihova glasba je bila kot svež veter, ki je pregnal sive oblake in razveselil srca občinstva. Med skladbami kot so Also Sprach Zarathustra (R. Strauss, arr. R. P. A. Cabofigue), The marches of J. Williams (J. Williams, arr. J. Vinson), Carmina Burana – Fortuna Imperatrix Mundi (C. Orff, arr. J. Bocook), Return of the Vikings (B. Appermont) in Pirates of the Caribbean Medley (K. Badelt, arr. K. Morita) je bila tudi skladba Mars (G. Holst, arr. J. Vinson), pripravljena posebej za ta dogodek.

Orkester je s svojim nastopom dokazal, da je glasba univerzalni jezik, ki povezuje ljudi in presega vse meje. Hvala Pihalnemu orkestru za nepozaben koncert in R.o.R festivalu za priložnost, da smo bili priča temu čudovitemu dogodku.

Eva Slokar Šfiligoj

V ponedeljek, 30. oktobra, se je v koncertni dvorani naše šole odvil prvi javni – otvoritveni koncert sezone na Glasbeni šoli Nova Gorica.

Tematski večer je bil posvečen dvema skladateljema, rojakoma. Radu Simonitiju, katerega 110. obletnico rojstva smo praznovali 15. maja in Pavlu Merkuju, ki je umrl 20. oktobra pred desetimi leti in je priredil mnogo ljudskih rezijanskih ter beneških pesmi.

Na programu so bile pesmi na besedila Srečka Kosovela in Karla Destovnika – Kajuha.

Koncert je organizirala Karin Luin, profesorica klavirja na naši šoli, pela je naša profesorica petja Marjetka Luznik Brezavšček z gostoma Nado Tavčar in Janom Veljakom. Ob klavirju jih je spremljala Karin Luin.

PROGRAM

14. septembra so učenci Glasbene šole Nova Gorica sodelovali v kulturnem programu SOLKANSKEGA PRAZNIKA 2024, ki se je odvijal na pokritem kotalkališču na Karavli v Solkanu.
Nastopili so učenci flavte, fagota, harmonike in petja.

Na družabnem srečanju po kulturnem programu je sodelovala tudi skupina  Lovelorn, mlada pop rock zasedba iz Nove Gorice, ki jo sestavljajo vokalist in basist Marko Čadež Mačkić, kitarista Jure Ipavec in Maj Špacapan, bobnar Jaka Podgornik, klaviaturist Miha Spačal ter spremljevalna vokalistka Eneja Štemberger, sedanji in nekdanji učenci Glasbene šole Nova Gorica.

PROGRAM

Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila dolgoletna učiteljica na Glasbeni šoli Nova Gorica, Alojzija Peršič. S svojim vestnim in zagnanim pedagoškim delom, je v letih od 1957 do 1980, veliko pripomogla k razvoju in ugledu šole.

Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu.

Kolektiv Glasbene šole Nova Gorica

Tako se na Primorskem valu piše o dosežkih tekmovanj:

http://www.primorskival.si/novica.php?oid=21189

4. tematski koncert – Glasba slovenskih skladateljev
Koncertna dvorana Glasbene šole Nova Gorica, 16. 2. 2024

Ni naključje, da je na plakatu za ta koncert prav Jakob Petelin Gallus, ki je v času renesanse postavil slovensko zborovsko glasbo na zemljevid evropske glasbe in tako pomembno mesto ima v zborovski glasbi še danes. In ni naključje, da smo slovenski glasbi posvetili koncert le dober teden po slovenskem kulturnem prazniku.

Nastop je začela violistka Sara Gregorič z delom ajdovske skladateljice, Barbare Grahor Vovk.

Čeprav je nastop solopevke Mance Brezavšček Trampuž odpadel nekaj besed o Benjaminu Ipavcu. Živel in deloval je v Gradcu, s svojimi skladateljskimi zgledi je vplival na glasbo v domovini in jo dvignil na višjo umetniško raven. Obogatil jo je s samospevi in drugimi pesmimi na besedila slovenskih skladateljev. Njegova dela so bila deležna številnih pohval. O njegovih pesmih je zapisano: »On ni samo izurjen umetnik in neizmerno bogat v svojih napevih, temveč tudi vedno naroden.« Vsem je dobro poznana njegova Slovenec sem, tako je mati d’jala.

Glasbena zgodovina vedno hodi v koraku s splošno zgodovino. V njej se zrcalijo dogodki časa, v katerem je nastajala. Glasba naše preteklosti je bila odraz zahodno-evropskih kultur. Le-ta se je spremenila v času romantike oziroma v času po marčni revoluciji leta 1848. Takrat se je začela prebujati narodna zavest in s tem težnja po ustvarjanju preproste glasbe, ki bi bila razumljiva širši množici ljudi. Ljudska glasba je postala kasneje temelj za ustvarjanje umetne glasbe.

Marjana Kozino sta izvedli Enja Žnidaršič in Ema Kokoravec, slovensko ljudsko Lisička je prav zvita zver je zaigrala Mia Kobal, Nasredin in osel kitaristka Lara Jug.

Slovenski skladatelji so pomembni za slovensko glasbeno kulturo zaradi njihovega prispevka k raznolikosti in bogastvu glasbenega ustvarjanja. Skozi zgodovino so ustvarjali dela v različnih obdobjih in slogih, ki odražajo duh časa ter kulturno identiteto slovenskega prostora. V nadaljevanju programa še dva primorskega skladatelja: Hrabroslav Volarič, doma iz   Kobarida, je pisal vokalno in klavirsko glasbo. Marko Čadež Mačkić je izvedel njegovo Ne žaluj, Matevž Podbersič je zapel Oj, rožmarin. Bojan Glavina je klavirski pedagog in skladatelj. S skladanjem se je začel ukvarjati iz želje, da svojim učencem napiše skladbo, ki jim bo pisana na kožo. Takšno, s katero bi skozi zabavo napredovali pri klavirski igri. Tako so njegove skladbe, zlasti ko gre za otroški in mladinski opus, melodično in harmonsko zelo privlačne, igrive, opisne in otrokom lahko razumljive. Njegovo skladbe Rajanje v G-duru je izvedla Pia Polanec Cipot.

Med neštetimi sonci brezmejnost zveni,
nešteto je barv v tišini galaksij.
Vesolje-neštetost, ki v večnost živi,
Vesolje-neštetost neskončnih dimenzij.

Violončelistki Ana Klanjšček in Angela Vezjak sta se predstavili s skladbo Scherzino, s katero bosta tudi tekmovali. Flavtistka Naomi Eliza Košuta je zaigrala Puciharjevega Delfina, Brina Bažato pa je s flavto pričarala Lunino vrnitev, Angela Vezjak pri klavirju je zaigrala Spomin v modrem.

V zadnjem delu koncerta je kitarist Filip Forca zaigral skladbo Pravljica za Mihca, violinistka Eleonora Sluga Sonato in modo antico in Preludij, Krištof Bremec skladbo Istanbul.

Jutro se razsvita kot nežna, ubrana, čudežna suita!

Rahlo odpira cvetove, mehko odstira glasove,
kot Orfej privablja k sebi Sonca svetle duhove.
S ščebetom odčaranih ptic prebujenemu svetu odpeva
in ne da bi vedel kdaj, izzveni v suito Dneva.
(pesem Jutro Bine Štampe Žmavc iz knjige Nebeške kočije)

V dneh od 31. januarja do 2. februarja 2024 smo na Glasbeni šoli Nova Gorica imeli priložnost sodelovati z mednarodno priznanim italijanskim strokovnjakom, Carlom Costalbanom, specialistom za razvijanje čim boljše funkcionalnosti telesa pri glasbenem ustvarjanju. Italijanski konservatoriji in univerze ter številne evropske akademije ga pogosto vabijo kot gostujočega predavatelja v okviru predmetov Funkcionalne telesne tehnike in Tehnike telesnega osveščanja.

Seminar je bil namenjen glasbenikom, profesorjem in učencem godal. Udeleženci smo na seminarju spoznavali tehnike za izboljšanje gibanja in vključevanja celega telesa
pri igranju na inštrument.

Dopoldan smo odrasli glasbeniki poslušali izbrana teoretska poglavja, ki smo jih takoj preizkusili v praksi, vsak s svojim inštrumentom. Popoldan so se nam pridružili učenci. Pod profesorjevim vodstvom so aktivno raziskovali povezave med gibom in zvokom. Zvok udeležencev se je med poukom, z upoštevanjem majhnih, a pomembnih korekcij, svobodno odpiral.

Zelo zanimiva je bila četrtkova delavnica s simfoničnim orkestrom. Orkestraši so spoznavali in nadgrajevali znanja o dihu med igranjem, dobri drži in pravilnem sedenju ter pomembnosti ohranjanja dobrega fizičnega stanja, ne le med igranjem, ampak skozi celo življenje.

Profesor nas je navdušil s svojo profesionalnostjo, dostopnostjo in prilagodljivostjo.

V prihodnje si želimo še podobnih delavnic!

Godalni aktiv GŠ Nova Gorica

Tematski koncert 23. 1. 2024

V celoti objavljeno besedilo predstavljeno na koncertu

Bilo je v davnih časih, ko so bile poti med reko Rabo in Muro še prašne, jeseni blatne, pozimi pa komaj prehodne. Gospodje so po njih potovali s konji, kmetje s kravjimi vpregami, siromaki pa peš. Vsi pa so na njih srečevali goslarja Guštija in plesalko Zaliko, saj nista imela doma, zato sta bila ves čas na poti. Potovala sta od križišča do križišča, od vasi do vasi, od mesta do mesta, in prinašala med ljudi veselje. Ustavljala sta se na trgih in sploh vsepovsod, kjer so jima želeli prisluhniti. Prav od srca sta kdaj zaigrala in zaplesala tudi v samotni ravnici, kjer so se z njima poveselile le živali. Saj, vsak, ki je kdaj slišal in videl njuno umetnost, jima je želel znova prisluhniti. Ta odlomek iz pravljice Zalika in Gušti Ferija Lainščka prikazuje, kako sta bila glasba in gib že od nekdaj močno povezana. Zlasti sta v tesni povezanosti gib in ritem. Ritem je gibanje, je v naši naravi. Z gibom pa lahko izrazimo vse glasbene značilnosti.