Na februarskem koncertu v ciklu Zvoki mladosti je gostovala nekdanja učenka Glasbene šole Nova Gorica, violinistka Mojca Gal. Študij jo je vodil v Švico, glasbena pot pa v smer baroka in posledično še v baročni ples, ki se mu sedaj vse pogosteje predaja. Koncert je potekal v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Gorici, v arhitekturnem biseru, ki izhaja iz 17. stoletja. Prav taka je bila naša gostja, kot grajsko dekle oblečeno v baročna oblačila, in izvajala je glasbo prav iz časa, iz katerega je dvorec.

Fotografije: Mateja Pelikan

Mojca Gal je z žarom predstavila vse akustične podrobnosti svoje nove, na baročni način grajene violine. Njene vrhunske izvedbe skladb baročnih skladateljev so se prepletale z mnogimi iskrivimi mislimi o baroku in razmišljanju o takratni glasbi, kot je recimo poimenovanje dob v skladbah; v baroku so težki rekli plemenita doba. Dva velikana baročne glasbe, Johanna Sebastiana Bacha in Georga Philippa Telemanna je predstavila tudi z anekdotami. Zanimiva je o Telemannovi fini ženi, ki je imela rada lepe obleke in klobuke, zato je moral pisati veliko, da je zaslužil. Tako najdemo v njegovem repertoarju, poleg izrednih mojstrovin, več obrtniških skladb.

Študij izvajanja baročne glasbe se imenuje historično informirana izvajalska praksa. To pa zato, ker v današnjem času nimamo zvočnih posnetkov, ki bi lahko prikazali, kako je takrat zvenela glasba. Študij omogoča razumeti različne pristope k samemu načinu izvedbe. Mojci Gal je baročni jezik očitno pisan na kožo, saj sta njena sijanja igra in energija nalezljivo očarljivi.

Študij baročne glasbe vključuje tudi ornamentiranje baročnih notnih linij, ki so nemalokrat prepuščene izvajalcu samemu, da jih okrašuje. Tako so študenti baročne glasbe ob koncu študija vešči komponiranja. Pisanje glasbe Mojco Gal v zadnjem času zelo privlači in tako je za nastop doma predstavila eno avtorsko skladbo, ki je bila posebno zanimiva, kot je tudi sama umetnica, ki jo je napisala.